V avgustu 2025 se je po Sloveniji razširila virusna bolezen modrikastega jezika (ang. Bluetongue (BT) disease), ki lahko prizadene drobnico in govedo. Virus prenašajo zajedavci – metljaji rodu Culicoides.

Pri Društvu rejcev drobnice Haloze smo za rejce drobnice zbrali na spletu javno dostopne informacije o postopanju in spopadanju z boleznijo. Pristojne službe (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) pa pozivamo, da čim prej ukrepajo, naj pristopijo k rejcem in pokažejo vsaj interes za pomoč kmetu. Bolezen lahko pomeni konec reje drobnice pri nas, s tem pa tudi konec urejene krajine, povečanje zaraščenosti in zaprtje številnih kmetij v Sloveniji.

Glavni simptomi pri ovcah:

Visoka vročina, prekomerno slinjenje, otekanje obraza in jezika, tipični modrikasti jezik pri nekaterih živalih. Pojavijo se lahko tudi poškodbe okončin, pri hudi bolezni smrt v roku nekaj dni.

Prenos in epidemiologija:

Virus se širi s pikom okuženih metljajev, ne prek stika med živalmi. Prisotnost bolezni je klimatološko pogojena, toplejša podnebja omogočajo preživetje prenašalcev tudi pozimi.

Razširjenost:

Bolezen je bila v preteklosti omejena na tropska in subtropska območja, a se je ob podnebnih spremembah razširila proti Srednji in Severni Evropi. V februarju 2025 je Slovenija uradno potrdila prisotnost protiteles proti virusi, četudi brez kliničnih znakov pri živalih. Rejcem je bila svetovana preventiva, rejci pa že takrat niso bili primerno obveščeni o bolezni. Julija so pri dveh ovcah v Ilirski Bistrici potrdili bolezen. Avgusta se je bolezen začela intenzivneje širiti po Sloveniji. Bolezen pri rejcih povzroča velike izgube, tudi ekonomske.

UKREPI IN NAVODILA ZA REJCE

1. Cepljenje:

Cepljenje je preventivni ukrep.
Obolelih živali ne smemo cepiti.
Uporabiti je treba cepivo, učinkovito proti specifičnemu serotipu (npr. BTV-8 ali BTV-3).
V januarju 2025 so EU veterinarski organi dali pozitivno mnenje za cepivo Bluevac-3 (serotip 3) in Syvazul BTV 3 (za ovce). Medtem, ko se proti BTV-8, ki je sedaj v porastu pri nas, spomladi letos ni dalo cepiti.
Po Sloveniji je treba upoštevati sezonski okvir (preferencialno v brezvektorski sezoni, običajno med januarjem in aprilom).

2. Zmanjšanje izpostavljenosti pikom:

Ukrepi vključujejo uporabo insekticidov, repelentov (vendar ne takrat, ko je žival že bolna, saj to pomeni dodatno obremenitev), zaščito hlevov z mrežami ali zaprtimi objekti.

3. Kontrola gibanja živali:

Gibanje občutljivih živali (npr. uvoz) je dovoljen le, če so izpolnjeni pogoji (cepljenje, zaščita pred vešci, PCR ali serološki negativni testi, časovno obdobje varstva)

4. Nadzor in pripravljenost:

Redno spremljanje zdravja živali, hitra prijava sumov bolezni primernim veterinarskim službam.
Sodelovanje z veterinarji in državnimi službami, upoštevanje poročanja v EU sisteme (npr. ADIS).

NAŠI HLEVI SO POSTALI BOLNIŠNICA

Rok Jeras, ovčerejec in veterinar

Ob izbruhu bolezni modrikastega jezika v naših rejah je pomembno, da živalim zagotovimo:

mir,
zadosti paše,
stalen dostop do vode na več mestih,
obolelim živalim je potrebno zagotoviti tudi mesta, kjer se na pašniku umaknejo v hlad.

Glede na trenutno stanje na terenu striženje ovac ni priporočljivo, zato tega prestavite na poznejše jesensko obdobje ali na zimo.

Nadzor nad živalmi trenutno ključen:

Živali namestite na manjše pašnike, kjer imate nadzor nad tropom.
Nadzor izvajajte pogosteje, da lahko najdete živali, ki odtavajo od tropa, in bolne živali lahko ujamete.
Ko živali ne sledijo več tropu ali so huje prizadete, jih je potrebno uhleviti.
Bolnih živali ne preganjajte na daljše razdalje, temveč jih v hlev peljite z ustreznim prevoznim sredstvom.
Vzemite si zadosti časa in živali opazujte tudi v času paše, saj le takrat vidimo, katere živali ne jedo ter ne sledijo čredi.

Kaj še moramo storiti?

Pomembno je, da je voda lahko dostopna, da so napajalniki dovolj nizko nameščeni in da napajalna vedra ter napajalniki stalno čistimo (večkrat dnevno), saj živali pogosto pomakajo gobec v vodo, zaradi česar voda postane kalna in neprivlačna za pitje.
Živali naj imajo v času obolenja, ki traja pri drobnici različno dolgo, na voljo dnevno polagano seno ali otavo.

Kaj storiti, če živali ne želijo več jesti?

Tudi manjše količine priboljškov, ki niso v prašnati obliki, je zaželeno dnevno polagati živalim.
Če živali več dni ne jedo, jim lahko pomagamo z oralno aplikacijo tekočih energijskih preparatov za preprečevanje ketoze. Te z dozirnikom enkrat do dvakrat dnevno apliciramo živalim v usta. Potrebna je previdnost, da preparate, ki so dražeči, ustrezno redčimo z vodo, in da se pri tem živalim tekočina ne zaleti.
Pred aplikacijo pa se prepričajte tudi, da je izbrani preparat ustrezen za drobnico.
Če živali ne prežvekujejo ter dlje časa ne jedo, jim je priporočljivo dati tudi sredstva za uravnavanje prebave, ki se dobijo v obliki praškov, ki se zmešajo z vodo. Ustrezen je tudi kvas.

Kaj pa ko pride do komplikacij?

V primeru hujših potekov ter komplikacij s pljučnicami pri več živalih naenkrat v reji je potrebna veterinarska oskrba, ki pa se mora izvajati več dni zapored, saj le enkratna aplikacija antibiotika, vitaminov ter analgetikov živali ne bo pozdravila, oziroma redko zadošča pri tako dolgem poteku bolezni.
Ker gre za virusno okužbo, je odpornost same živali bistvena za preživetje, veterinarji pa lahko samo lajšamo bolezenske simptome in rešujemo zaplete, ki se pojavijo ob izbruhu bolezni.
Pomembno je, da ko živali zbolijo, teh ne zdravimo istočasno še z antiparazitiki in repelenti, saj ti v fazi obolenja telo bolne živali še dodatno obremenijo. To je potrebno opraviti pred izbruhom bolezni ali kasneje, ko živali popolnoma okrevajo.
Bolnih živali ne smemo cepiti.
V primerih večje smrtnosti je potrebno, da rejec poskuša ugotoviti in odpraviti tudi posledice neustrezne tehnologije, zaščite pred zajedavci, drugih bolezni v reji ter izboljšati pašni režim svoje reje.

Preventiva – za prihodnost:

Skupaj bomo lahko omenjeno bolezen v prihodnje kontrolirali z zaščitnim cepljenjem.
Ne smemo pozabiti, da je veterinarska stroka z načrtnim brezplačnim cepljenjem v zadnjih letih opravila veliko delo, da te bolezni nismo dobili že nekaj let prej.
V trenutni situaciji bosta bolezen in narava terjali svoj davek, za katerega upajmo, da bo čim manjši, rejci pa z intenzivno oskrbo ter pravilnim pristopom do zdravja tropa izgube lahko zmanjšamo.

UVELJAVLJANJE VIŠJE SILE ZARADI POGINOV ŽIVALI

Klavdija Kancler, univ.dipl.inž.zoot., selekcionistka KGZS Zavod Nova Gorica

KLIKNI na povezavo:

NAVODILA za izpolnjevanje obrazca »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin«

KLIKNI na povezavo:

OBRAZEC za »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin«

Na ARSKTRP smo se obrnili z vprašanji, kako je z dokazovanjem višje sile v primeru poginov živali zaradi bolezni modrikastega jezika, saj na Nacionalnem veterinarskem inštitutu pravijo, da zaradi povečanja števila poginulih živali, na vseh kadavrih ne bodo delali sekcije, zato na vseh zapisnikih o odvozu kadavra ne bo zabeleženo, da je bil pogin živali zaradi modrikastega jezika. Zanimalo nas je ali bo tak dokument, ki ne bo imel navedbe vzroka pogina, ustrezen za upoštevanje višje sile?

Z Agencije odgovarjajo:

»Tudi brez navedbe, da gre za epizootsko bolezen, je Listina o odvozu živalskih stranskih proizvodov, ustrezno dokazilo.

Na podlagi (4) točke 29. člena Uredbe IAKS, se kot primer višje sile upošteva tudi pogin živali zaradi bolezni, ki ni epizootska (kužna), za katerega upravičenec ni odgovoren in je ravnal kot dober gospodar, kar pomeni, da dodatna dokazila, da gre za kužno bolezen, niso potrebna.

!!! Če ima nosilec morda potrdilo veterinarja, naj k zahtevku priloži še ta dokument. Priporočamo vam, da naredite fotografije poginjenih živali.

Na obrazcu za sporočanje višje sile (obkrožite točko 3 kot razlog) naj se v opisu primera višje sile navede vzrok pogina. Če ta ni jasno določen naj se v opisu navede, da gre za potrjeno bolezen pri drugih živalih ali le sum na bolezen modrikastega jezika ali morda kaj drugega. !!!

V primeru, ko se predvideva, da bo imelo zmanjšanje staleža vpliv tudi na obtežbo, naj se v opisu doda tudi pripis v zvezi z vplivom GVŽ.

Višjo silo je potrebno čim prej sporočiti na predpisanem obrazcu, z navedbo ušesnih številk poginulih živali. Naknadno pa se lahko za morebitne dodatne pogine, dopolnitve zahtevka pošlje le v obliki dopisa oz. elektronskega sporočila na aktrp@gov.si (za dopolnitve ponovno pošiljanje obrazca ni potrebno). Potrebno je navesti, da gre za dopolnitev prvotnega zahtevka, opis, ušesne številke živali in priložiti dodatne Listine o odvozu«

Povezava do več informacij: https://www.gov.si/teme/bolezen-modrikastega-jezika/

Povezava do več aktualnih informacij: https://www.gov.si/novice/2025-09-02-ukrepi-za-obvladovanje-bolezni-modrikastega-jezika-in-hitrejsi-odvoz-poginulih-zivali/

Na Madžarskem v bližini meje s Slovenijo so potrdili pojav kuge drobnice. Bolezen so potrdili pri živali, ki izvira iz Romunije. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) rejce poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov.

Madžarske oblasti so sum na pojav kuge drobnice (Peste des petits ruminants - PPR) v naselju Szentgyörgyvölgy na zahodu države postavile na podlagi pozitivnih rezultatov preiskav vzorcev krvi v okviru programa nadzora. Bolezen so potrdili pri živali, ki je že kazala klinične znake bolezni. Takoj so pričeli z izvajanjem ukrepov v skladu z Uredbo 2020/687/EU, in sicer so uvedli zaporo okuženega obrata, pokončanje dovzetnih živali v okuženem obratu in njihovo neškodljivo uničenje ter epidemiološko poizvedovanje.

Ker je okuženi obrat na Madžarskem v bližini meje s Slovenijo, se je danes že sestalo državno središče za nadzor bolezni, ki je preučilo prve informacije glede situacije PPR na Madžarskem in preverilo morebitne nadaljnje postopke in ukrepe. O razvoju situacije, morebitni določitvi območja z omejitvami in ukrepih bo UVHVVR javnost in deležnike sprotno obveščala.

Povzeto iz: Na Madžarskem potrjena kuga drobnice | GOV.SI

Zaradi kuge drobnice na Madžarskem v Sloveniji določeni ogroženo območje in ukrepi